02 250 00 49 Z veseljem svetujemo in pomagamo:
PON - ČET 9.00 - 13.00 in 14.00 - 16.30
PET 9.00 - 13.00 in 14.00 - 15.00
Bukit Lawang na Sumatri je s svojo lego na robu narodnega parka Gunung Leuser National Park prvovrstna turistična destinacija. Kaj je tam tako posebnega, se boste vprašali. Ta park je eno zadnjih varnih zatočišč za rdeče opice, orangutane. Hkrati je eden najbolj dostopnih krajev, kjer je mogoče opazovati te bližnje človekove sorodnike, ki si z nami delijo kar 96 odstotkov DNK. Najboljša izhodiščna točka je mesto Medan, oddaljenim približno 90 kilometrov...

Tako kot vsa JV Azija se tudi Indonezija, še posebej Sumatra, sooča z modernim kolonializmom, kjer tuje, v glavnem zahodne multinacionalke, seveda ob pristanku indonezijske vlade, zaradi pridobivanja palmove maščobe pustošijo naravne habitate, točneje, džunglo. Sumatra je v zadnjem desetletju postala ena sama velika plantaža palm. Ob tem velja dodati, da je Indonezija ena najbolj skorumpiranih držav na svetu, zato denar brez težav opravi svoje, tudi za ceno žrtvovanja najbolj raznolikih in pomembnih habitatov, kot je džungla. V zadnjih desetih letih naj bi zaradi pohlepa po palmovi maščobi posekali 60 odstotkov deževnega gozda.

Takšno pustošenje je za seboj pustilo nepopravljivo škodo, brez bivalnega okolja pa je ostalo ogromno živali. Tako se je zaradi silnega pohlepa svetovnih multinacionalk in z asistenco indonezijskih oblasti na spisku kritično ogroženih živalskih vrst znašel tudi orangutan, ki sicer živi le na Sumatri in na Borneu, slednji otok si delita Malezija in Indonezija. Poleg orangutanov je na Sumatri ogrožena še cela vrsta drugih živalskih vrst, recimo sumatranski tiger, nosorogi, sloni,...

Palmovo olje je v naših domovih bolj prisotno, kot bi si mislili. Razen za kuhanje se uporablja za izdelavo biogoriv, prisotno je v prehrambenih izdelkih, kot so razni piškoti in čokolade, v milih, detergentih, svečah, kozmetiki, mleku v prahu, sladoledih, hrani za živali, lubrikantih, kartušah za tiskalnike, lepilih,..

Rehabilitacijski center star že skoraj 40 let
Že davnega leta 1973 so v Bukit Lawangu ustanovili rehabilitacijski center za rdeče brate orangutane, ki so se zaradi prekomerne sečnje znašli brez bivalnega okolja. Veliko je primerov, da mamo orangutanko ubijejo, mladiče pa zaplenijo in jih nato zaprejo v kletke, kjer služijo kot hišni ljubljenčki, s katerimi pa ne ravnajo lepo. Tako so že v mladosti podvrženi trpinčenju, kar se še kako pozna na značaju odraslih živali, ki so imele srečo, da so bile osvobojene ter prepeljane v rehabilitacijski center. Znan je primer zloglasne orangutanke Mine, ki je omenjena tudi v vodiču Lonely Planet, znana pa je po svoji agresivnosti, ki je posledica mučeniškega otroštva. Dan prej, preden smo se odpravili na treking v džunglo, je poškodovala enega izmed vodičev. Ker je območje postalo premajhno, v rehabilitacijski center trenutno več ne sprejemajo orangutanov, potrebnih rehabilitacije. Na območju nacionalnega parka, ki obsega skoraj 8 tisoč kvadratnih kilometrov severne Sumatre, v idili trenutno živi približno 5. tisoč orangutanov. UNESCO (World Heritage) je nacionalni park Gunung Leuser uvrstil med najpomembnejša in biološko najbolj raznolika območja na svetu, primerna za ohranjanje živalskih vrst.

Rehabilitacija poteka ponavadi tako, da živali pripeljejo v kletkah na rob nacionalnega parka, da se navadijo na novo okolje. Čez nekaj časa jih začnejo sprehajati po džungli in ko so živali pripravljene, jih spustijo v džunglo. Nekatere med njimi se popolnoma rehabilitirajo in se premaknejo globoko v džunglo, nekatere le na pol, nekatere pa sploh ne. V rehabilitacijskem centru za živali skrbijo tudi tako, da imajo platformo za hranjenje orangutanov, ki še niso dovolj vešči iskanja hrane. Platforma za hranjenje orangutanov je odprta za turiste, ki lahko iz razdalje približno petih metrov opazujejo naše bližnje sorodnike. Režim je precej strog, zato veljajo točno določene ure za opazovanje teh primatov. Poleg tega vstop ni mogoč brez dovolilnice, ki jih izdajo v centru za obiskovalce na začetku vasi v Bukit Lawang.
 

Treking
Posebno doživetje v Bukit Lawangu pa je zagotovo treking po džungli, saj ponuja bolj pristno doživetje, kot pa je hranjenje orangutanov na platformi. Obiskovalci v džungli skoraj zagotovo srečajo orangutane, ki jih v krošnjah visokih dreves neumorno iščejo vodiči. Za vstop v džunglo je prav tako potrebna dovolilnica in najem vodiča - brez njega je vstop v narodni park prepovedan. Za dnevni treking, ki je v pravem pomenu treking in ne sprehod, je potrebno odšteti 25 ameriških dolarjev po osebi, kar vključuje vodenje, dovolilnico, eksotično sadje in kosilo. Ni pa zagotovila, da boste orangutane tudi videli. Ne glede na to ima večina obiskovalcev srečo in je deležna vsaj enega poziranja orangutana v divjini, v glavnem samic z mladiči. Samci se prikažejo redko. Mi nismo videli niti enega, niti na platformi za hranjenje. Videti orangutana na nekaj metrov sredi džungle je neopisljivo doživetje, ki ti ostane v spominu za vselej. Včasih se zdi, kot da gledaš človeka. Kretnje, mimika, pogled,... Ker pa niso samo orangutani džungla, obiskovalci med trekingom srečajo tudi prijazno opico Thomas in gibone. Džungla je bogata tudi s smrtonosnimi kačami, kot je npr. kobra, vendar jih je le redko videti, saj se človeka izogibajo.  
 

Bukit Lawang
Če bi v tem prispevku preskočili ljubko vasico Bukit Lawang, bi ji storili veliko krivico. Je kot blagoslov potem, ko popotnik izkusi umazana indonezijska mesta z brutalnim prometom. Skozi njo teče reka Bohorok, na kateri se zabavajo predvsem otroci z odsluženimi zračnicami tovornjakov, domačini pa jo izkoristijo za pranje perila. Vasica ima precej simpatičnih bungalovov, v katerih izstopajo predvsem izvirne kopalnice, kjer je namesto klasičnih ploščic po tleh položeno kamenje iz reke, a ti bolj ali manj samevajo. Turisti se v zadnjih letih Sumatre, predvsem zaradi naravnih katastrof, izogibajo. Potresi, poplave, izbruhi vulkanov in cunami (Banda Aceh) so turističnim delavcem povzročili nepopravljivo škodo. Najbolje si je izbrati bungalov na koncu vasi, na robu džungle. Ker pa imajo najboljše stvari svojo ceno, je tja mogoče priti le peš, po 20-minutni hoji, kar pa ne bi predstavljalo problema, če ne bi imeli na ramah težkega nahrbtnika in če ne bi bilo pasje vročine. Na koncu vasi je kopica čudovitih, sicer preprostih bungalovov, ki jih vodijo čudoviti ljudje. Tam je tudi vstop v rehabilitacijski center za orangutane.  
 

V Bukit Lawangu si prizadevajo, da bi razvili eko turizem. Seveda ta še ne dosega mednarodnih standardov. Treba pa je priznati, da se vseeno trudijo. V nekaj letih je nastalo kar nekaj eko „resortov", namestili so koše za ločeno zbiranje odpadkov, čeprav Indonezijci niti prav ne vedo, kako te ločevati, v bungalovih ni tople vode, povsod so v uporabi varčne žarnice,... Če pa prištejemo še pristno okolje, obkroženo z džunglo, lahko mirno trdimo, da gre za dober približek eko destinaciji.

SSL
varna povezava
Varno plačilo
16 let izkušenj z organizacijo in prodajo celovitih turističnih storitev.
Vredni zaupanja

Spletno mesto uporablja piškotke, s katerimi izboljšujemo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo vsebine. Več o piškotkih.

Strinjam se